PREDSTAVITEV DOMAČEGA KRAJA

Na severnem podnožju Bohorja, ob cesti Planina–Zagorje–Lesično, leži vas Šentvid pri Planini. Gručasto naselje z nadmorsko višino 615 m ima 110 prebivalcev. Naselje je bilo nekdanje krajevno središče, sedaj pa ima središčno vlogo sosednji kraj Planina pri Sevnici. Svet v okolici je slikovit in močno razgiban. Na širšem območju prevladujeta živinoreja in poljedelstvo.

Izgledu kraja daje močan pečat župnijska cerkev svetega Vida. Gotska osnova cerkve je bila pozidana leta 1453, kasneje pa je bila večkrat predelana in dozidana. Zvonik so ji dozidali leta 1682, prezbiterij, kapelo in zakristijo pa v začetku 18. stoletja. Glavni oltar svetega Vida je iz leta 1730, iz istega obdobja pa je tudi oltar zadnje večerje v kapeli. Okoli cerkve je bilo do leta 1854 pokopališče, ki so ga prestavili na sedanjo lokacijo. Ob cerkvi stoji dokaj veliko in lepo obnovljeno župnišče, ki je bilo zgrajeno v letih 1856 do 1858. Kot zanimivost naj navedemo, da sta se v tej cerkvi poročila Veronika Deseniška in Friderik II. Celjski. Poleg župnijske cerkve svetega Vida ima župnija tudi tri podružnice: sveti Križ s kapelicami križevega pota, kapelo Lurške Matere božje na Fužini in cerkev svetega Miklavža v Planinski vasi.

Šola na Planini ima svoj začetek leta 1798 pri  Sv. Vidu - današnji Šentvid  (o tem je v graškem deželnem arhivu ohranjen dopis), kjer je bila kasneje odprta samostojna šola. Poučevali so duhovniki.

V zadnjem obdobju je prosvetno društvo razširilo svoje delovanje na celotno Krajevno skupnost Planina pri Sevnici. Planina pri Sevnici je poleg Kozjega osrednje in najpomembnejše naselje Kozjanskega. Gručasto naselje z novejšim obcestnim delom leži na nadmorski višini 584 m in ima 413 prebivalcev. Tu je križišče cest proti Šentjurju, Jurkloštru, Sevnici in Kozjem. Naselje ima nekatere središčne funkcije (pošta, banka, šola, zdravstveni dom, podjetje Tajfun, cerkev, več gostiln, trgovin, sedež krajevne skupnosti ...) in je precej urbanizirano. Samo naselje pa je zelo pomembno za širšo kmečko okolico. Na skalnati pečini nad naseljem so že v 12. st. postavili grad, njegove prve pisne omembe pa segajo v leto 1227. V tem obdobju se Planina omenja kot vinorodna vas z imenom Montpreis. Med pomembnejšimi lastniki planinskega gradu in njegovih posesti so bili prav gotovo Celjski grofje, po njihovem izumrtju pa je grad z okolico pogosto menjaval lastnike, dokler ga leta 1884 niso razkrili in ga prepustili propadu.

Pod gradom se je razvilo naselje, ki je trške pravice dobilo že leta 1345. V njem je bil tudi sedež župnije, številni živinski in drugi sejmi pa so pomenili razvoj gostilništva in trgovine. Na Planini in v njeni okolici je več zanimivosti, ki pričajo o njeni bogati zgodovini in so vredne ogleda. To so: Grad Planina in turška lipa, cerkev svete Marjete, pranger, kužno znamenje, rojstna hiša Ane Wambrechtsamer, spomenik NOB in partizanska bolnica na Bohorju ter Etnološka zbirka Šmid, ki prikazuje življenje v tradicionalni hiši, ki je bila značilna za širše okolje.