Zgodovina dramske skupine Prosvetnega društva Zarja Šentvid pri Planini je nedvomno bogata, o tem pričajo številne fotografije, zapisi, dobro pa jo poznajo tudi domačini. Začetki uprizarjanja dramskih del v Šentvidu segajo v leto 1908, ko je bila v kraju ustanovljena dramska skupina, v okviru katere je bilo od ustanovitve odigranih več kot 150 dramskih del, s katerim so člani nastopali doma in na gostovanjih. Njeno delovanje je bilo bolj plodovito v prvi polovici 20. stoletja, kljub drugačnemu načinu življenja ljudi danes pa se je ohranilo in še vedno privablja gledalce od blizu in daleč. V obdobju po vojni pa do leta 1960 so v Šentvidu hkrati pripravljali tri, včasih tudi štiri dramske uprizoritve. V svoje igralske vrste so vseskozi uspešno vključevali mlajše rodove. Kljub sodobnemu načinu življenja in časom, nenaklonjenim društveni dejavnosti, pa bodo v kraju dali vse od sebe, da tako bogata igralska tradicija ne bo zamrla oziroma postala preteklost, saj je tudi po njej kraj poznan v občini in izven njenih meja.
Najprej je bila v Šentvidu uprizorjena Naša kri, in sicer v sezoni 1927 in 1928. Sledila je opereta Mamzelni tuš, uprizorjena 1. in 6. januarja 1928, za njo pa Sirota Jerica (ob Božiču 1932), Guzej in Mikova Zala (1938), ki je bila uprizorjena na prostem. Pred drugo svetovno vojno se je režiranja lotil Franc Romih, igre pa so amaterske igralce učili tudi tamkajšnji župniki. Po drugi svetovni vojni so z igranjem v Šentvidu nadaljevali. 1946. leta so na oder postavili Domna, sledila je Črna žena (1948), za njo Našli so se leta 1952, Na poljani (1953), v prenovljeni šentviški dvorani pa so leta 1954 uprizorili Lepo Vido. Po vojni je režiranje prevzel Ivan Tovornik, ki je režiral okrog petindvajset let - do leta 1977 (do svoje smrti). Bil je tudi predsednik društva.
Za njim je režiranje na šentviškem odru prevzel Rado Tržan in pri tem delu vztrajal od leta 1977 do 1981. V Tržanovem ''mandatu'' je Šentvid pri Planini dobil nov kulturni dom, za katerega si je ogromno prizadeval prav on.
Nadomestila ga je Berta Škoberne, ki je režirala do leta 2001, nazadnje se je pod njenim vodstvom odigrala Kastelka, leta 2007 pa se je v te vode spustila Katja Pliberšek, kjer se je že prej ukvarjala z mladinsko ekipo, nadaljevala pa je z odraslimi. Najprej je na oder postavila Partljičevo komedijo Čaj za dve, sedaj pa polni dvorane s komedijo Dereka Benfielda (prevod Jakob Jaša Kenda) Ljubček nisi na vrsti. Ob raznih priložnostih pa sodeluje tudi z zborom, ko skupaj ustvarijo nepozabne predstave, kot je bila npr. občinska prireditev ob dnevu kulture; Ljubljančanov se varji, Ljubljanci so sleparji...
Šentvid pri Planini 6, 3225 Planina pri Sevnici
Jernej Brečko
Telefon: +386 70 853 448